Avtor prispevka: RSR
Verjetno bi težko na prste ene roke preštel avtomobile, ki bi bili tako posebni kot je Toyota Prius. Že kot začetnik hibridne tehnologije je bil posebnež, danes, v četrti generaciji, pa je odpravil večino hib in močno nadgradil svoje znanje. Tako še vedno ostaja nekoliko nenavaden, ampak odličen. Tokrat lahko začnem s tem, da Prius ni za vsakogar. Je za tiste, ki želijo izstopati na drugačen način, vsekakor pa ni namenjen mladcem s komaj opravljenim vozniškim izpitom, ki ravno vstopajo v dolgoletno zvezo z najugodnejšo leasing hišo in očkom za morebitno kritje njihovih brezglavih naložb v vsem dobro znane štiri kroge, zvezde ali vetrnice. Je avtomobil, ki prevzame vsakogar, tudi najbolj konvencionalne. Enostavno je avtomobil za dušo in vsestransko uporabnost. Ste morda pomislili na to, da Prius pravzaprav nima neposredne konkurence?
VOŽNJA
Zagon avtomobila poteka neslišno. Prižgejo se vse lučke na armaturi, brezstopenjski menjalnik, ki je tokrat tih in zelo lepo uglajen, prestavimo v položaj ”D” in se odpeljemo. Izbiramo lahko med različnimi režimi vožnje. Eco, Normal, Sport in EV. Načine sem predstavil že pri Lexusu NX, delujejo povsem enako.
V preteklosti je bilo na račun CVT menjalnika kup pritožb, da je glasen. To hibo so odpravili in tudi zaradi tega ga boste imeli zelo radi. Za razliko od novodobnih DSG menjalnikov, CVT pri Toyoti in Lexusu ne zahteva večjega vzdrževanja, kar je še ena skrb odveč pri stroških uporabe. Z novo generacijo je s seboj prinesel popolnoma novo arhitekturno zasnovo TNGA (Toyota New Global Architecture), ki ima težišče postavljeno nižje od predhodnika, tako da je stabilnost boljša, vodljivost odlična, vožnja pa zelo udobna. Zelo dobro blaži vse luknje, ki jih pri nas ne manjka, električni servo volan je izjemno natančen, zato je vožnja pravi užitek. Tudi tehnološko je nekaj stopničk višje od predhodnika, serijsko je opremljen praktično z vsemi asistenčnimi sistemi, izvzeta sta le sistema za opozarjanje vozil v mrtvem kotu in opozorilo na vozilo v mrtvem kotu pri vzvratni vožnji, ki sta na voljo v naslednjem paketu opreme. To je ena najbolj uporabnih rešitev, ki jih Prius ponuja, saj pri vzvratni vožnji iz parkirišča na glavno cesto včasih ne vidimo prav ničesar. Zato bo lahko samodejno zaviranje v takih primerih preprečilo marsikateri trk. Kako deluje hibridni pogonski sklop je razloženo na uradni Toyotini strani ali v priročniku o hibridih in je zato ne bom posebej predstavljal. Se bom pa dotaknil tehnologije s stališča uporabnosti in učinkovitosti. Poraba je strogo po omejitvah (nič več, nič manj) na relaciji Ljubljana – Celje (skupaj 140 km) in obratno ob konstantno prižgani klimatski napravi znašala zavidljivih 4,2 litra bencina na 100 prevoženih kilometrov. Rezultat je izjemen in zelo težko dosegljiv praktično za vsakega dizla tega velikostnega razreda. Če bi vožnja potekala po lokalnih cestah, pa bi bila (preverjeno v praksi) brez pretirane pazljivosti pod tremi litri.
Gre za ekološko vozilo, to je jasno. Večina ljudi ni pripravljena zaradi skrbi za okolje narediti kompromisa pri vožnji in uporabnosti. Zato Prius ni samo ekološki, ampak tudi izjemno vozniško nadarjen avtomobil, ki mu do popolnosti ne manjka veliko. Če na približno rečemo, da ima 1,8-litski atmosferski v kombinaciji z elektromotorjem skupno moč 120 konjskih moči, jih precej dobro skriva. Laik bi mu jih brez težav pripisal 140. Da pa ne bi prišlo do pomote, to ni športno vozilo. Za to ima Toyota v hiši GT86, kmalu pa pripelje na ceste tudi nova Supra.
Stvar, ki me tudi po nekaj sto opravljenih kilometrih še vedno moti, je nadležno piskanje. Piska, ko prestavimo v vzvratno prestavo, kljub vzvratni kameri piskajo senzorji, piska tudi če se na semaforju ustavimo preblizu avtomobila pred nami, kot vsi novi avtomobili piska za nepripet varnostni pas itd. To bi sam vsekakor brisal iz seznama opreme. Kljub temu pa se večina nad tem niti ne pritožuje, kar verjetno pomeni, da jih ne moti. Vendar na srečo je to možno izklopiti že ob nultem servisu oz. pri pooblaščenem Toyotinem serviserju.
ZUNANJOST
Zunanjost seveda v javnosti deli mnenje. A ali B, nekaj vmes praktično ne obstaja. Inženirjem je uspelo zmanjšati količnik zračnega upora na 0.23, kar v grobem pomeni, da se novi Prius ponaša z odlično aerodinamiko, ki jo lepo dopolnjujejo varčne LED luči in serijski BI-LED žarometi ter nizko postavljen Toyotin znak. Zadnji del ima ozke ukrivljene pokončne LED luči, vrata prtljažnika so sestavljena iz dveh stekel, to pa prinaša nekoliko slabšo preglednost skozi zadnji del vozila. Vendar je za parkiranje na voljo kamera, ki ponudi dobro vidljivost tudi ponoči.
NOTRANJOST
Testni Prius je imel najbogatejši paket opreme, zato bi zelo težko kaj pogrešal. Za razliko od ostalih modelov ima ta lepo perforirano usnje, kar je v vročih dneh zelo dobrodošlo pri naravnem hlajenju našega telesa. JBL ozvočenje z 10 zvočniki je zelo dobro, head-up zaslonu, ki se projecira na vetrobransko steklo je možno nastavljati višino, svetilnost in različne podatke. Prikazuje podatke o hitrosti, napolnjenosti baterije in moč, ki jo porablja oz. ”težko” nogo. Čez celotni sredinski del armature je postavljen dolg pas zaslonov, ki prikazujejo popolnoma vse informacije, možno pa jih je upravljati le preko volana. Sovoznika bi to zagotovo motilo, je pa po svoje dobro, da se celo pot ne igra in s tem moti voznika. Na sredini armature je na dotik občutljiv zaslon, ki prikazuje radio, navigacijo, nastavitve in ostale podatke o vozilu. Moti me, da so tudi stranski gumbi občutljivi na dotik, odzivnost je sicer dobra, ampak jih je praktično nemogoče pritiskati na slepo. Je pa tako vse skupaj bolj pospravljeno. Varno ravno ni, vendar je kompromis sklenjen z upravljanjem preko volana, zato je glavni sredinski zaslon bolj zasilne sorte, ker ima voznik popolnoma vse informacije na svojih zaslonih. Sovoznik logično ostaja v drugem planu.
Sedeži so dobri, imajo tudi nastavljivo ledveno oporo, nudijo pa malenkost premalo bočne. Volan je prijetno debel, klimatska naprava ima funkcijo hlajenja zgolj voznikovega dela kabine, da na ta način prihrani še kakšen deciliter goriva, predal pred sovoznikom je dovolj velik za večino stvari, prostora je dovolj tudi v predalu med sprednjima sedežema, zato je uporabnost voznikovega okolja odlična. Tudi ergonomija stikal je dobra, težko bi rekel, da bo voznik karkoli pogrešal. Toyota nikoli ni bila in nikoli ne bo luksuzno vozilo. V ta namen je ustvarila znamko Lexus, zato v notranjosti Priusa ne pričakujte natančnih šivov po usnju na armaturni plošči, karbonskih vlaken, debelejših in mehkejših tepihov, ambientalne osvetlitve… Velik zaslon je pri Toyoti postavljen v sredino armaturne plošče, plastika je sicer kvalitetna ampak večinoma trda, vse skupaj je izdelano natančno, vidi pa se, da gre vseeno za cenejše vozilo, zato luksuza ne pričakujte. Da ne bo pomote, čričke boste zaman iskali, zvočna izolacija je dobra, za prej omenjeni luksuz pa boste pač morali seči v žep nekoliko globlje. Zato se mi zdijo pogovori o tem, kaj ima Vetrnica na voljo in česa Toyota nima, popolnoma brezpredmetni, saj je med njima več desettisočakov razlike.
Prtljažni prostor je dovolj velik za vsak dopust, brez težav tudi za večje nakupe v Ikei, v katero Slovenci tako radi hodimo na izlete. Za potnike zadaj bo vedno dovolj prostora, ker je Prius že od nekdaj med najradodarnejšimi pri prostoru za noge potnikov. Morda bi imeli težave zelo visoki ljudje pri glavi. Sicer pa prostora res ne manjka.
Prius torej kompromisov ne sklepa ne pri vožnji, ne pri uporabnosti, še manj pri obliki in udobju. Kot sem že omenil, ga bo vzel nekdo, ki mu ni vseeno za okolje, ni pa pripravljen zaradi avtomobila preživeti naslednjih nekaj let ob kruhu in vodi. Tudi, če je začetni vložek višji, se skozi leta uporabe naložba močno obrestuje tako pri vzdrževanju kot porabi goriva. Sosedove bolečine v očeh ne bo zaznati, vi pa boste vsako jutro z veseljem sedli v odličen avtomobil in sami pri sebi vedeli, da ste prav izbrali.
ZAKLJUČEK
Sam bi vzel srednji paket opreme Sol, saj je skoraj dva tisočaka cenejši od najvišjega paketa Executive. Morda bi pogrešal boljše ozvočnje, vendar tudi klasično ni slabo. Vsekakor se mi že zaradi čistoče bolj dopade črna notranjost, bela barva je morda bolj v domeni nežnejšega spola. S popustom bi za osnovno opremljenega odšteli nekaj manj kot 25.500€. Za srednje opremljenega z opremo Sol bi odšteli 28.400€, brez doplačila bi dodal tudi pomično strešno okno. Morda bi vzeli tudi drugo barvo in bi na koncu cena znesla slabih 29.000€. Veliko, zmerno ali malo? Vsekakor je cena upravičena. Gre za enega najbolj zanesljivih avtomobilov vseh časov, revolucionarnega na področju ekologije in z nekaj tiste unikatnosti, ki mu vdahne življenje. Če ste v dvomih, vprašajte voznike, ki si lastijo Priuse, če bi jih kadarkoli zamenjali za katerokoli drugo vozilo. Prius ima namreč neverjetno visok delež zadovoljnih lastnikov, ki globalno znaša kar 98%. Ste še vedno v dvomih?
RSR,
Ljubljana, 15. 9. 2016
autopuzzle 
Komentiraj