Nissan e-NV200

Avtor prispevka: RSR

Nissan e-NV200 je 100% električni avtomobil. Poganja ga 80kW oz. 108 konjskih moči. V ponudbi sta potniška s petimi oz. sedmimi sedeži in tovorna različica. Kot pravi potovalni računalnik, lahko z enim polnjenjem prevozimo 170 kilometrov. Pa jih res?

VOŽNJA

Da, zares lahko prevozimo obljubljenih 170 kilometrov. Lahko tudi več. Seveda pa je pogoj mestna vožnja, kjer z zaviranjem polnimo baterije in ob tem ne smemo imeti vklopljene klimatske naprave. Vožnja sama je po svoje zanimiva. Električni motor je povezan s samodejnim menjalnikom, z mesta se ta mali kombi izstreli brez težav, mestna vožnja lahko v hipu postane svojevrstna dogodivščina. Vožnja in pospeševanje sta povsem neslišna, z izjemo koles in vetra. Ko do konca pohodimo pedal za plin avtomobil lepo potegne, ima pa tudi funkcijo dodatne moči, če pohodimo še močneje. Polno moč lahko uporabimo kadar želimo, le efekt je pri različnih hitrostih različen. Brez efekta zna biti predvsem na avtocesti, kjer s težavo doseže hitrost 140km/h. Največji težavi tega avtomobila sta avtocesta zaradi prehitrega praznjenja baterije in položaj za volanom. Nekako se ti avtomobil ne prikupi in ne nudi povezanosti z voznikom. To težavo bi lahko malce popravili že z normalnim naklonom volana in nižjim sedenjem. Baterija se pri 130km/h na ravni avtocesti prazni s svetlobno hitrostjo. Za pot dolgo štirideset kilometrov, je zahteval več kot tri četrtine baterije, kar pomeni slabih 130 kilometrov dometa. Še en dokaz več, da se najbolje počuti pri mestni vožnji, saj je vožnja na avtocesti podobna tresenju pudinga, na manjših grbinah je občutek tak, kot da zadnja os ne bi bila fiksna, ampak bi se premikala naprej in nazaj. Kje so kolesa lahko človek samo ugiba, saj se na ovinkih karoserija preveč zvija, občutek na volanu je popolnoma odsoten, sedi se previsoko oz. je volan postavljen prenizko in preveč položno, uporaba klime v vročih dneh pa lahko zelo hitro izprazni baterijo.

ZUNANJOST

Zunanjost tega vozila je, po domače povedano, ”štromarska”. Sprednji del in s strani še nekako deluje všečno, zadaj pa še kar žalostno, saj ne skriva korenin in je azijsko-kombijevski brez kakršnekoli ideje. Vrata za potnike zadaj so drsna, okna na njih pa se odpirajo ravno toliko, da lahko ven pomolimo nos. Po celotnem vozilu so znaki, ki označujejo, da je avtomobil električen (Moder Nissanov znak, Zero-Emission). Morda bi zaradi svoje ekološke narave lahko imel tudi LED-dnevne luči, a ima navadne halogenske.

NOTRANJOST

Vstop v avtomobil poteka preko male stopničke na visok sedež. Sedeži so mogoče malce pretrdi, vendar še kar udobni. Zmoti položaj volana, ki je preveč položen in ga ni mogoče nastaviti. S tem jasno nakazuje, da ne gre za osebni avtomobil, pač pa za službene namene, saj je za daljše vožnje malce preveč štorast. Sredinska konzola je navpična in sestavljena iz velikega in ne ravno odzivnega in visokoločljivega, na dotik občutljivega zaslona na katerem se prikazuje zemljevid, radio in ostale podrobnosti o avtomobilu. Nekatere ikone so premajhne in jih je treba zelo natančno ciljati. S pritiskom na gumb za CD se zaslon premakne navzdol ter naredi prostor reži, kamor vstavimo priljubljeno CD-ploščo. Pod zaslonom so tipke za upravljanje klimatske naprave, nato se ta del armature prelomi za približno 45 stopinj. Na tem delu stoji menjalniška ročica, gumb za zagon avtomobila, gumb ECO ter stikalo za odklepanje in zaklepanje vrat.

Tipke na volanu so namenjene radiu, prostoročni telefoniji, glasovnim ukazom in tempomatu. So priročne, le plastika deluje preveč poceni, tako kot celotna notranjost. Merilniki so pregledni, ves čas imamo na voljo predviden domet, hitrost, moč praznjenja oz. polnjenja baterije, kapaciteto baterije, izbrano prestavo, prevožene kilometre, uro in zunanjo temperaturo. Vse deluje enostavno in pregledno. Radio je povezan z zvočniki, ki niso ravno vrhunski, najboljše so kar serijske nastavitve in zato svetujem čim manj igranja z možnostmi nastavitev zvoka, saj lahko z manjšimi ”popravki” zvoka že poslušamo hreščanje in pokanje­.

Prtljažna vrata se odpirajo navzgor, zato je potrebno imeti za avtomobilom vsaj meter in pol prostora. Je pa zato prtljažni prostor zares ogromen, nizko dno pa je zelo dobrodošlo, da pri nalaganju težkih predmetov ne bo trpela hrbtenica. Če podremo zadnje sedeže, pa se pred nami pojavi velik prostor, prostornine 2,3 kubična metra. V tovorno različico, kjer so zadnja vrata krilna in ne dvižna, pa lahko v dolžino spravimo dve europaleti. Skupni volumen v tem primeru znaša dobre štiri kubične metre.

ZAKLJUČEK

Zanimivo je, da kljub vsem napakam avtomobil še vedno deluje zelo všečno. Najbrž zato, ker gre za čisto elektriko in je v današnjih časih to zelo atraktivno. Razvoj bo prej ali slej odpravil tudi te napake.

Za koga je torej tak avtomobil narejen? Ker gre za mestno vozilo, bi tovornega namenil podjetjem, ki večino voženj opravijo po mestu, saj je prtljažnik, sploh v tej izvedenki izjemno uporaben, sam avtomobil pa je zelo poceni za vožnjo. Baterija se na navadni vtičnici napolni v osmih urah, kar podjetjem v večini primerov zadostuje in je nezahteven za uporabo in vzdrževanje. Tudi potniški je v večini primerov namenjen podjetjem za prevoz oseb na krajših relacijah, nikakor ga ne bi priporočil družinam, saj je zaradi kratkega dosega izven mesta zelo ozko uporaben, predvsem pa prevelik samo za vožnjo po mestu, četudi družina zahteva več prostora. Problem ostaja domet z enim polnjenjem, saj v primeru, da ga boste izbrali za družinske potrebe, razen vožnje na nedeljsko kosilo k babici, več od avtomobila ne boste zahtevali. Za mestno vožnjo imajo v partnerstvu Renault-Nissan veliko bolj primernega Zoeja, ki ga bom predstavil prihodnjič.